Prijateljica je nekaj tednov po porodu ugotovila, da je nastala diastaza in da mora sedaj na prilagojeno vadbo. Še dobro, da je vedno hodila na pilates pred porodom. Tako ji je inštruktorica pilatesa predlagala znanko, ki se ukvarja z vajami po tem, ko diastaza nastane, da ni bilo treba njej še o tem razmišljati. Prav težko mi je bilo zanjo. Že tako je čakala skoraj tri mesece, da se je počutila dobro, da lahko telovadi. Imela je namreč carski rez in sedaj ima še to.

Prav spomnim se, kako je z navdušenjem govorila, ko bo šla lahko zopet na pilates. Še popolnoma nova oblačila si je kupila, da ji bo v največje možno veselje začetek telovadbe po porodu. Ni pa niti najmanj razmišljala o tem, da je nastala diastaza in je to čisto odmislila. Ko pa je malce bolje opazovala svoj trebuh, se je pa spomnila na to, kar je govorila zdravnica in naredila test. Takoj je začutila razmak in se še isti dan naročila na pregled. Na pregledu pa ji je zdravica seveda povedala, da ima prav in da je med porodom nastala diastaza, ki jo mora najprej pozdraviti, preden se bo lotila kakšnih bolj resnih športov.

Tako se je vse začelo. Najbolj neprijetna novica ob vsem tem pa je, da je čas okrevanja nekje od dveh tednov do enega leta, v povprečju pa dva do tri mesece. Kako ji privoščim, da dlje kot dva meseca ne bi trajalo. Še bolj pa, da bi res trajalo le dva tedna. Že tako je čakala več kot pol leta, da bi lahko nadaljevala s svojimi vadbami vsaj enkrat na teden sedaj pa še to.

Niti si ne predstavljam, kako ji je še manj pa, kakšen ima občutek ob vsem tem. Če ne drugega ima vsaj nekaj, kar je ozdravljivo, in verjamem, da njeno telo sposobno, da bo tudi diastaza pozdravljena hitreje, kot bo pričakovala.