Na našem podjetju mi nikoli ni bilo všeč, da so nas pošiljali od oddelka do oddelka, sama sem rada imela eno področje dela. Tako pa sem se komaj navadila na eno, že sem bila prestavljena. Tokrat se je direktor odločil, da me pošlje na oddelek mednarodni prevoz blaga, ko sem to slišala, sem bila tako jezna, kajti to področje res ni zame, branila sem se, kolikor sem se lahko, a ni popustil, povedal mi je, da mu manjka en delavec in da jaz sem tako natančna, da mi to delo zaupa.

Cel preostali dan sem bila že v stresu, ker res nisem hotela na oddelek mednarodni prevoz blaga, prvo mi samo delo ni odgovarjalo, drugo pa mi niso bili všeč sodelavci. A nisem mogla nič, drugi dan sem mogla iti na ta oddelke, da so mi razložili, kaj točno bom delala. Jaz sem prvi dan prišla tako utrujena domov, da se nisem niti preoblekla in že sem ležala pred televizijo in kar kmalu zaspala. 

Drugi dan pa spet ta mednarodni prevoz blaga, ki sem ga morala sprejeti. Ker nisem točno vedela in vem, da bi mi pomagalo, da bi vedela, kako dolgo bom na tem oddelku, sem šla do direktorja in ga vprašala, kako dolgo bom morala opravljati delo mednarodni prevoz blaga, pa mi še on ni znal povedati, ker ni vedel, kdaj se vrača delavec, ki je prej delal na tem področju. Tako nisem imela druge, kot da se sprijaznim z tem delom in sodelavci. Mene nikoli ni zanimal mednarodni prevoz blaga, preveč komplicirano glede papirjev, res se mi ni ljubilo nikoli ukvarjati z tem, sedaj pa se moram in zmogla bom, tako ali drugače. Sedaj se počasi učim, natančna sem dovolj, to me rešuje, kajti mednarodni prevoz blaga skoraj ne sme imeti napak.…